Vpogledi

Cena delovne ure avtoservisa: izračun iz stroškov in dejansko prodanih ur

Kako izračunati ceno delovne ure avtoservisa iz stroškov in prodanih ur: prag rentabilnosti, ciljna marža, vpliv popustov in različne cene po vrsti dela.

Ključne ugotovitve

Stroškovna cena ure je enaka letnim stroškom dela delavnice, deljenim z letnim številom prodanih ur. Prisotnost serviserjev je za ta izračun preširoka osnova, ker dela prisotnosti nihče ne plača.
V ponazoritvenem modelu delavnice s štirimi serviserji je prag rentabilnosti 80 €/h (400.000 € stroškov, 5.000 prodanih ur). Za poslovno maržo 20 % mora servis doseči prihodek 100 €/h.
Cena po ceniku in doseženi prihodek se razlikujeta. Prihodek na prodano uro se izračuna iz prihodkov od dela po popustih, skontu in cenovnih dobropisih. V modelu mora zato izhodiščna cena znašati 110 €/h, da po popustih ostane 100 €/h.
Različne cene za mehanska dela, diagnostiko ali delo na visokonapetostnih sistemih morajo skupaj doseči povprečje iz poslovnega načrta. Povprečje se tehta s številom prodanih ur, ne s številom postavk v ceniku.

Cena delovne ure avtoservisa določa, koliko stranka plača za enoto dela delavnice. Iz te cene servis ne plača le serviserja ob vozilu, temveč tudi sprejem delovnih nalogov, prostore, opremo in čas, ki ga ne uspe prodati. Če je cena izračunana napačno, je delavnica lahko polna, pa vseeno ne zasluži. Pravilen izračun se začne z lastnim proračunom stroškov in oceno prodanih ur. Konča se s sprotnim preverjanjem, koliko je servis za delo dejansko zaračunal.

Kako se izračuna cena delovne ure avtoservisa

Osnovo tvorita dva podatka za isto obdobje:

Stroškovna cena ure = stroški, ki odpadejo na delo delavnice ÷ prodane ure

Rezultat je prag rentabilnosti, torej prihodek od ure dela, ki ravno pokrije upoštevane stroške. Dobiček se mu doda posebej, cenik pa nastane šele iz ciljnega prihodka.

Najbolje je računati iz letnega proračuna. Zajame dopuste, izobraževanja, sezonskost in stroške, ki se plačujejo neredno. En močan mesec pokaže preveč optimistično zmogljivost, en šibek pa ceno po nepotrebnem dvigne.

Kateri stroški spadajo v ceno ure

Naslednji ponazoritveni letni model (ne gre za tržne podatke niti za cenik konkretnega servisa) opisuje delavnico s štirimi serviserji. Zneski so v evrih brez DDV.

Letni strošek	Kaj vključuje	Znesek
Serviserji	Skupni stroški dela delodajalca	240.000 €
Sprejem in vodenje delavnice	Delež stroškov dela servisnih svetovalcev in vodje delavnice	60.000 €
Prostori	Najemnina, energija, voda in drugi stroški prostorov	36.000 €
Oprema	Amortizacija ali najem naprav, vzdrževanje, kalibracija	24.000 €
Drugi režijski stroški	Administracija, programska oprema, zavarovanje in drugi pripisani stroški	40.000 €
Skupaj	Stroški, ki jih mora pokriti prodaja dela	400.000 €

Največja postavka so ljudje. V proračun spadajo skupni stroški njihove zaposlitve, ne samo plača, izplačana serviserju. Če lastnik sam dela kot vodja delavnice ali servisni svetovalec, mora njegovo delo v kalkulaciji dobiti ustrezen strošek.

Pri opremi se ne smeta hkrati upoštevati celotna nabavna cena in amortizacija iste naprave. Skupni stroški avtosalona in servisa se delijo po smiselnem ključu: prostori po uporabljeni površini, administracija po obsegu dejavnosti za servis.

Nabavna cena delov ne spada v model, ker prihodki od delov niso del prihodka od dela. S potrošnim materialom je treba ravnati enako na obeh straneh. Bodisi je vključen v ceno ure in v njene stroške bodisi se zaračunava in vrednoti posebej.

Zakaj deliti s prodanimi urami, ne s prisotnostjo

Servis plača čas zaposlenih, prodaja pa delo na delovnih nalogih. Del prisotnosti porabijo priprava delovnega mesta, sestanki, čakanje na dele, premiki ali delo, ki ga stranki ni mogoče zaračunati.

Čas	Kaj izraža	Vloga pri izračunu cene ure
Prisotnost	Čas serviserjev v obratu	Pokaže kadrovsko zmogljivost
Čas na delovnih nalogih	Evidentirani čas dela na popravilih	Pojasni, kam se je zmogljivost porabila
Prodane ure	Zaračunane enote dela	Tvorijo osnovo stroškovne cene ure

Prodana ura je običajno normativna ura in ni nujno enaka uri na štoparici. Normirano opravilo lahko serviser opravi hitreje, lahko pa z njim porabi tudi več časa. Delež prodanih ur v prisotnosti je zmnožek dveh razmerij: koliko prisotnosti je odpadlo na delovne naloge in koliko časa na delovnih nalogih je bilo prodanega. Izguba v katerem koli od njiju zviša strošek na prodano uro. Podrobneje te kazalnike obravnava članek o produktivnosti avtoservisa.

Modul Time-keeping v Omneticu evidentira prisotnost in opravljeni čas zapisuje neposredno na delovni nalog in njegove postavke. Vodja servisa tako vidi, ali prodane ure ustrezajo opravljenim, in obeh veličin ni treba ročno usklajevati v preglednici.

Koliko ur upoštevati v proračunu

Planirana prisotnost se izračuna kot število dni prisotnosti, pomnoženo z dnevnim delovnim časom. V ponazoritvenem modelu ima vsak serviser 200 dni po 8 ur. Štirje serviserji tako dajo 6.400 ur prisotnosti. Delavnica od tega načrtuje prodati 5.000 ur, torej približno 78 %:

400.000 € ÷ 5.000 h = 80 €/h

Cena ure je najbolj odvisna od števila prodanih ur. Enaki stroški pri drugačni produktivnosti:

Prodane ure na leto	Delež v prisotnosti	Prag rentabilnosti	Ciljni prihodek pri marži 20 %
4.500 h	70 %	89 €/h	111 €/h
5.000 h	78 %	80 €/h	100 €/h
5.500 h	86 %	73 €/h	91 €/h

Število prodanih ur naj izhaja iz učinka, ki ga je delavnica že dosegla, prilagojenega za znane spremembe zmogljivosti. Nov serviser ne prinese polnega učinka od prvega dne. Dodatno dvigalo ne poveča prodaje dela, če manjkajo ljudje ali delovni nalogi.

Med prodane ure spadajo tudi zaračunana garancijska in zavarovalniška dela, če v izračun vstopajo tudi njihovi prihodki. Interna priprava vozil za prodajo potrebuje ločen pogled. Notranje prefakturiranje pokaže rezultat delavnice, za celotno podjetje pa ne ustvari novega zunanjega prihodka.

Kako stroškovni ceni ure dodati dobiček

Prag rentabilnosti 80 €/h ne pušča prostora za dobiček. Za ciljno poslovno maržo iz prihodkov od dela velja:

Ciljni prihodek na uro = stroškovna cena ure ÷ (1 − ciljna marža)

Pri ciljni marži 20 %:

80 €/h ÷ 0,80 = 100 €/h

Pri 5.000 prodanih urah to pomeni prihodke od dela 500.000 €. Po odštetju stroškov 400.000 € ostane poslovni dobiček 100.000 €, torej 20 % prihodkov.

Marža in pribitek nista isto. Pribitek se računa od stroškov, marža od prodajne cene. Če servis k 80 €/h prišteje 20 %, dobi 96 €/h in maržo le približno 16,7 %.

Ali naj delo subvencionira marža od delov

Servis lahko načrtuje skupni rezultat dela in delov. Prispevek od prodaje delov lahko potem pokrije del stroškov, vendar šele po odštetju njihove nabavne cene in stroškov skladišča.

Od proračuna odšteti celotne prihodke od delov je napaka. Enako napačno je dvakrat upoštevati njihovo maržo: enkrat kot pokritje dela in drugič kot samostojen dobiček skladišča. Za prvi izračun cene ure je preglednejši model, v katerem delo pokrije svoje lastne stroške.

Cena po ceniku in dejanski prihodek na uro

Cenik pove, po kakšni ceni servis delo ponuja. Dosežena cena ure kaže, koliko je za prodano uro ostalo v prihodkih po vseh cenovnih prilagoditvah.

Dosežena cena ure = čisti prihodki od dela ÷ prodane ure

V števec spada samo delo, brez delov in DDV, po odštetju popustov, skonta in cenovnih dobropisov. Ne gre za stanje na bančnem računu, ker so plačila računov in prihodek od dela dve različni stvari.

Ponazoritveni model se nadaljuje takole:

Postavka	Izračun	Rezultat
Prodane ure	Letni obseg dela	5.000 h
Povprečna cena po ceniku pred popusti	Tehtana s prodanimi urami	110 €/h
Vrednost dela pred cenovnimi prilagoditvami	5.000 h × 110 €/h	550.000 €
Popusti, skonto in cenovni dobropisi	Načrtovano znižanje prihodkov	−50.000 €
Čisti prihodki od dela	550.000 € − 50.000 €	500.000 €
Dosežena cena ure	500.000 € ÷ 5.000 h	100 €/h

Ciljni prihodek 100 €/h servis tako doseže le s cenikom 110 €/h. Če bi v cenik zapisal kar 100 €/h, bi mu popusti odvzeli polovico ciljnega dobička.

Doseženo ceno ure je mogoče izračunati tudi za posamezen delovni nalog. Naknadna kalkulacija primerja čiste prihodke od dela po popustih in skontu s prodanimi urami in pokaže, ali je delovni nalog dosegel ceno ure, s katero je računal proračun. Prihodki, deljeni s časom, opravljenim na delovnih nalogih, odgovarjajo na drugo vprašanje: koliko je prinesla ura porabljene zmogljivosti. Za preverjanje cenika služijo prodane ure, za gospodarjenje s časom pa opravljene ure.

Različne cene ure po vrsti dela

Ena cena ure je pregledna, vendar ni nujno, da ustreza različnim zahtevam posameznih dejavnosti. Višjo ceno naj servis utemelji s stroški in zmogljivostjo za dano delo, ne le z njegovim nazivom v ceniku.

Vrsta dela	Kaj se odraža v ceni	Kako zaračunavati
Običajna mehanska dela	Standardna oprema in usposobljenost	Osnovna cena ure in normirana opravila
Diagnostika okvar	Strokovnost, merilna tehnika, licence, iskanje vzroka	Posebna cena ure ali vnaprej odobren časovni obseg
Delo na visokonapetostnih sistemih	Specializacija, oprema, rezervirana zmogljivost	Posebej kalkulirana cena ure za ustrezna opravila

Različne cene ure morajo skupno doseči povprečno ceno iz poslovnega načrta. Načrt zato izhaja iz pričakovanega obsega vsake dejavnosti. Navadno povprečje cen po ceniku zavaja, ker visoka cena za malo prodajano specializacijo ne izravna nizke cene večine mehanskih del.

Tehtana dosežena cena ure = vsota čistih prihodkov od posameznih vrst dela ÷ vsota njihovih prodanih ur

Poleg vrste dela se splača spremljati tudi plačnika. Delovni nalogi za stranke, garancijski, zavarovalniški in interni delovni nalogi imajo pogosto različne prihodke in pogoje, skupno povprečje pa zlahka prikrije skupino, ki ne pokriva svojih stroškov. Workshop v Omneticu omogoča razdelitev postavk delovnega naloga med stranko, garancijo in zavarovalnico, tako da je prihodek od dela mogoče ovrednotiti za vsakega plačnika posebej.

Na kaj biti pozoren pri kalkulaciji cene ure

Precenjena prodaja ur. Proračun, ki temelji na polni zasedenosti vseh serviserjev vse leto, podceni strošek na prodano uro. Osnova naj bo učinek, ki ga delavnica dosega.
Izgubljeni čas v delavnici. Manjkajoči deli, ponovljeno delo in nepotrebne prekinitve porabijo zmogljivost brez novega prihodka. Višja cena po ceniku njihovega vzroka ne odpravi, njihove stroške le prenese na stranko.
Zamenjava naložbe in letnega stroška. Enkratni nakup opreme in njena letna amortizacija spadata v različna izračuna.
Mešanje obdobij. Stroški enega meseca in zaračunavanje delovnih nalogov, ki so bili v teku v drugem obdobju, izkrivijo rezultat. Stroški, ure in prihodki morajo izhajati iz istega obdobja.
Popusti brez omejitev. Vsak popust na delo zmanjša znesek, namenjen pokrivanju stroškov. Pravila za odobritev naj izhajajo iz ciljnega prihodka na uro, ne le iz odstotka od cenika.

Višja cena ure in boljša izkoriščenost zmogljivosti sta dve različni orodji. Če trg ne sprejme cene, potrebne za pokritje proračuna, mora servis prilagoditi stroške, sestavo dela ali število prodanih ur. Dodaten popust razliko le poglobi.

Omnetic poveže čas na delovnem nalogu z obračunom in stroški

Sprotno preverjanje cene ure zahteva, da se evidenca časa, servisni delovni nalog in računovodske listine med seboj povezujejo. Kadar delujejo v ločenih sistemih in preglednicah, vodja servisa ročno usklajuje ure in račune za ista popravila in doseženo ceno ure ugotovi šele z zamikom. V Omneticu vsi moduli delajo z enim skupnim zapisom o vozilu, stranki, delovnem nalogu in denarju v DMS Core, zato se podatki med njimi ne prepisujejo.

Time-keeping zapisuje opravljeni čas na delovni nalog in njegove postavke. Prikazuje zasedenost po delovnih nalogih, ljudeh in poslovalnicah ter tudi to, ali prodane ure ustrezajo opravljenim. Iz istega zapisa nastane obračunani čas za izdajo računa.
Workshop vodi servisni delovni nalog od ponudbe prek sprejema vozila, delov in planiranja do izdaje računa. Postavke razdeli med stranko, garancijo in zavarovalnico.
Accounting vsako listino iz delavnice, skladišča, prodaje in banke veže na vozilo, poslovalnico in delovni nalog, tako da so stroški in prihodki od dela pri istih delovnih nalogih. Lastni računovodski sistem lahko ostane, Omnetic pa mu knjižbe predaja prek integracije, dogovorjene za posamezni trg.

Kako Omnetic v vašem servisu poveže evidenco časa, servisne delovne naloge in računovodstvo, bo pokazala dogovorjena predstavitev.

Sorodni članki

Pogosta vprašanja

Kako v izračun vključiti servisne pakete s fiksno ceno?

Paket potrebuje interno razdelitev cene na delo in dele. V prihodek od dela vstopa samo del, ki odpade na delo, v prodane ure pa njegov določeni časovni obseg. Popust na celoten paket je treba razdeliti po istem ključu.

Ali naj bo diagnostika plačljiva, tudi če stranka popravilo zavrne?

Da. Diagnostiko se splača pred začetkom dogovoriti kot samostojno plačljivo delo z obsegom ali cenovno omejitvijo. Iskanje okvare porabi strokovno znanje in zmogljivost, tudi če popravilo ne sledi. Če servis ceno diagnostike vračuna v poznejše popravilo, mora biti to vnaprej določen poslovni pogoj.

Kdaj ceno ure med letom ponovno izračunati?

Ob spremembi plač, najemnine, opreme ali števila serviserjev in ob trajnejšem upadu prodanih ur. Doseženo ceno ure je dovolj spremljati mesečno. Kratkoročno nihanje je treba ločiti od spremembe, ki bo vplivala na preostanek letnega proračuna.